»Res je, da smo pred letom in pol slovenski znakovni jezik vpisali v slovensko ustavo, s čimer naša država priznava uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot skupnosti z lastno kulturo, identiteto in jezikom.«

»Menimo, da bo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo odprl druga področja.«

»Pričakujemo, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo.«

»Vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS je na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek, za katerega smo si v Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN aktivno prizadevali zadnji dve leti.«

»Vesel sem, da je pobudo, ki smo jo podprli v času naše vlade, soglasno podprl tudi državni zbor, s čimer so se začeli formalni postopki za spremembo ustave. Tako bomo ena redkih držav, ki bo znakovni jezik umestila v ustavo, s tem bo znakovni jezik enakopravno priznan in z njim tudi tisti, ki jim znakovni jezik predstavlja materin jezik.«

»Zlasti na področju spodbujanja socialnega vključevanja in neodvisnega življenja invalidov. Na tem mestu opozarjamo tudi na pomemben letošnji mejnik, in sicer vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo RS.«

»Borim se za to, da se znakovni jezik, ki je materni jezik gluhih in naglušnih, kot tak umesti tudi v ustavo.«

»Priporoča, da se v zakon med nacionalno pomembne naloge, za katere skrbijo visokošolski zavodi, poleg slovenščine vključi tudi skrb za razvoj in učenje slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.«

»Da, to je zelo pomembno. Zakaj? Ker se imajo gluhi otroci na ta način priložnost seznaniti s pravljicami v znakovnem jeziku.«